Čeprav država sistematično ureja položaj invalidnih oseb, so invalidi najtežje zaposljiva kategorija ljudi. Večina jih živi na socialnem robu, njihov položaj pa je bistveno slabši od povprečja. Zakonodaja upošteva sodobne smernice, ki naj bi z večjo podporo države omogočila tudi delovnim in drugim invalidom večjo konkurenčnost na trgu delovne sile, delodajalce pa spodbudila k zaposlovanju. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je bil sicer sprejet že leta 2004, v nadaljnjih letih pa dopolnjen in spremenjen, je uveljavil vrsto novih ukrepov, katerih cilj je izboljšati oziroma izenačiti možnosti invalidov na trgu dela.
Zakon sledi vsebinskim usmeritvam prenovljene Lizbonske strategije in nacionalnim opredelitvam na gospodarskem in socialnem področju – povečevanje vključevanja v zaposlitev in izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh državljanov.